vse pogosteje berem v casopisu o naravnem porodu. Tud eno prijateljico imam, ki je tako rodila. Pa me zanima, kaj več o tem. Mal sem skeptična glede tega in z rahlim nezaupanjem gledam na vse skupaj. Mal se mi zdi vse skupaj modna muha. s fantom načrtujeva, da bova kmalu imela otroka pa mal zbiram informacije. Ma kdo s tem izkušnje in kaj menite o tem?

Iva

s fantom sva že nekaj časa skupaj. V vsem se ujameva. Edino ene stvari pa ga še nisem uspela prepričati, čeprav ve, da si to zelo želim. In to je, da bi šla skupaj na plesni tečaj. Pred začetkom najinega odnosa sem vsak teden plesala, nekaj časa tudi v klubski stopnji. Fant ima zelo dober občutek za ritem, odličen posluh, dobro motoriko, vendar ostajava doma. Nočem pritiskati nanj, vendar ne vem, kako pristopiti k njemu, da bi končno šla. Res si ne predstavljam, da ne bi tega dela sebe mogla več izrazit. A imam ktera kakšno izkušnjo al pa kakšen dober predlog, kako se tega lotiti?

Mivi

z mojo najdražjo sva se odločila, da se vzameva. Kontaktirala sva par bendov, ki so igrali na poroki od najinih prijateljev in sorodnikov in so bili preverjeno dobri. Žal so vsi zasedeni. Namen se imava poročiti avgusta in sva rahlo zaskrbljena, ker veva, da so vsi boljši bendi hitro zasedeni. Rada bi pa ene take, ki igrajo vso plesno glasbo, od tanga do narodno zabavne in nimajo neokusnih vicov. Mogoče kdo koga priporoča?

Peter

sem studentka in imam trenutno kar nekaj izpitov. Rada bi se malo razgibala, vendar nikoli nisem veliko tekla, razen pri sportni vzgoji. Mi lahko kdo svetuje, ker sem videla, da ste odgovarjale, da pomaga pri hujsanju, kako se tega pravilno lotiti, da si ne bom delala skode?

zlatolaska

sem dokaj mlada in nikoli prej nisem imela nobene smrti v družini. Zdaj pa sem izgubila staro mamo in me je čisto dotolklo. Skozi jočem, vlečem se iz dneva v dan in sploh ne vem, ali bo tega kdaj konec. Zelo sva bili povezani, saj je bila del naše družine vseh 20 let, kar jih štejem. Mi kaj svetujete, kam z vsemi temi občutki? Sploh žalostjo, prizadetostjo… A to sploh kdaj mine?
Matejci

že nekaj časa spremljam vaša vprašanja in predvsem odgovore. Pa sem se opogumila, da vprašam tudi sama, nekaj kar me zanima že nekaj časa pa nisem uspela nikomur zaupat, niti najboljši prijateljici ne.
Sem 50-letnica, z dobro službo, zadovoljna v življenju, z odraslimi otroci, ki so si že izbrali svoje življenjske sopotnike. Sama sem se poročila zelo mlada in sem bila v zakonu zelo srečna. Vendar mi je mož pri mojih 35. nenadoma umrl. Bila sem čisto pretresena. Kar nekaj časa je trajalo, da sem prebolela to izgubo in se povsem poslovila od njega v čustvenem smislu, saj sva bila zelo povezana. Svoje življenje sem morala postaviti na novo. Ko gledam nazaj sem srečna in zadovoljna, da mi je uspelo rasti sami.
Vendar semv zadnjem času pričela ugotavljati, da si želim novega partnerskega odnosa. Hrepenim po zrelem moškem, ki je imel mogoče enak življenjski pretres. Toda vedno se ustavim pred vprašanjem, kje ga naj spoznam? Mogoče ima kdo kakšen namig, podobno izkušnjo…
Lep pozdravček, Tanja